Torek, 11. 10. 2022 Hana M.
Na kliniki za konje sem imela za razliko od včeraj malo več dela. Zjutraj sem šla z eno od mnogih veterinarskih tehnic med konje razdeliti zdravila. Nekateri so dobili antiparazitike, drugi antibiotike, protibolečinska zdravila itd. Med njimi je bil tudi zelo prisrčen žrebiček, ki je za svojo starost že veliko prevelik. Dopoldne je bila na vrsti kastracija zelo lepega žrebca z veliko energije. Ko se je zbujal iz narkoze nas je skoraj kap, saj je pri prehitrem vstajanju padel naprej in si tako zvil vrat, da smo mislili, da si ga je zlomil. Na srečo jo je odnesel brez poškodb in je čez nekaj minut že normalno stal. Do konca dneva ni bilo več posebnosti, a sem bila kljub temu zelo utrujena. Psihično celo bolj kot fizično, predvsem zaradi tistega pretirano energičnega konjička.




Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Slika
  SOBOTA, 15. 10. 2022 Po tednu zgodnjega vstajanja smo lahko končno malce dlje ležali v posteljah. Kar brez zajtrka smo odšli do pristanišča, kjer nas je čakala ladjica za Suomenlinno. Že po 20 minutah smo prispeli na otok, kjer je bila naša prva misija najti kavarno saj se brez kave dan ne more začeti. Polni energije smo začeli z ogledom čudovitega kamnitega obzidja in travnatih gričev, prav tako smo si ogledali najrazličnejše topove in podmornico Vesikko. Med potjo se nam je pridružila tudi otoška mačka, za katero smo prepričani, da je varuh otoka. Za malce bolj poučen zaključek pa smo obiskali še vojaški muzej, kjer smo lahko pomerili vojaška oblačila, sedli v model letala in videli najrazličnejša orožja druge svetovne vojne. Po vrnitvi na celino smo bili že pošteno lačni zato smo se odločili preizkusiti finski Hesburger (v katerega se zagotovo še vrnemo). Preostanek sobote smo malce lenarili, se pogovarjali, kartali in pozno zvečer zaspali. 
Preberite več
Slika
 TOREK, 18. 10. 2022 Hana M. Današnji dan se je začel zelo delavno. Ko sem prispela na kliniko so se že začele priprave na operacijo konja, ki mu je bilo treba odstraniti oko. Veterinarska tehnica, s katero sem delala je veliko dela prepustila kar meni. Najprej sem konju iz jugularne vene vzela kri, nato sem mu nad njo pod kožo aplicirala lokalni anestetik, kar je potrebno pred vstavitvijo kanile. Konja smo zatem kot pred vsako operacijo očistili in kmalu je pod narkozo ležal na kirurški mizi. Oblekla sem se v kirurško opravo in vetrinarki asistirala pri operaciji. Najbolj zanimivo je bilo, ko mi je veterinarka pustila, da potipam s prstom po očesni jamici, ter takrat ko je prerezala žile, ki peljejo do očesa in se je na tla vlil cel slap krvi, kot da smo v kakšni grozljivki. Operacija je stekla gladko in konj je zelo lepo okreval. Dan se je končal izjemno lepo, saj smo ob odhodu iz službe z Luajem in Hano videli krasno mavrico.
Preberite več
Slika
 Pondeljek 10.10.2022 Danes sva z Živo začela z delom. Že ko sva prišla so nama še enkrat razkazali kliniko in nato še enkrat pa še vedno se še ne znajdeva sama. Zatem so kmalu začeli prihajati prvi pacienti. Imeli smo nekaj cepljenj ter rutinskih pregledov. Ugotovila sva da uporabljajo cepivo, ki ga aplicirajo intranazalno. Oba sva pomagala pri pacientih ki so se polulali. Pri nas je bil to bernardinec, ki je po tem ko smo mu vzeli kri začel lulati sredi hodnika ter kar ni nehal. Živin pes pa se je polulal povsod, samo po njej ne (na srečo). Živa je imela nekaj več opravka z laboratorijskim delom, čeprav je urinski sediment gledala ker so urinski kristali “lepi ker so zanimivih oblik in se bleščijo” po njeno. Eno sestro sva že naučila prvo slovensko kletvico (na njeno željo), ki pa je po njeno češka, midva pa sva Poljaka.
Preberite več