Objave

Slika
  Cetrtek 20.10.2022 Ta dan sva z Živo imela na kliniki popoldansko izmeno. Ta dan ni bilo veliko dela, saj večino pacientov pregledajo že dopoldne. Vseeno sva imela srečo, saj se je pes Dunby odpravljal domov ravno ko sva bila midva tam, zato sva lahko počakala z njim na prihod njegovih lastnikov. Nekaj časa sva preživela tudi pri psih, ki so se zbujali iz anastezije, ter poskrbela da so vredu. Po koncu izmene smo se vsi skupaj dobili v centru mesta, ter odšli jest v restavracijo Firends & Brgrs. Tako se je naš dan končal, saj smo potem odšli nazaj v hostel.
Slika
 SREDA, 19. 10. 2022 Hana M. Sreda ni bila posebno delaven dan, saj je bila na urniku le ena operacija. Ko sem zjutraj prispela na kliniko so se takoj začele priprave kobile na operacijo, odstraniti so ji morali desni, močno povečan jajčnik. Kobilo je bilo treba očistiti, ji vstaviti kanilo, jo pobriti itd. Operacija se je opravljala stoje, torej so ji dali ravno toliko sedativa, da je še lahko stala, zatem pa na vsa potrebna mesta veliko lokalne anestezije. Jajčnik so najprej odžgali stran ter ga nato z nekaj težavami izvlekli iz trebušne votline. Vse to je seveda potekalo s pomočjo kamere, za katero so na trebuhu naredili dodatno odprtino. Končali smo ravno do malice, po kateri pa ni bilo več dela, zato sem šla lahko skupaj s Hano in Luajem prej domov. Ni se nam še dalo iti v hostel, zato smo zavili v zelo velik shopping center Kamppi. Obiskali smo veliko različnih trgovin, in šli na manjši prigrizek v Taco Bell, ki pa ga v Sloveniji žal še nimamo. Na koncu smo šli še v azijsko trgov
Slika
 TOREK, 18. 10. 2022 Hana M. Današnji dan se je začel zelo delavno. Ko sem prispela na kliniko so se že začele priprave na operacijo konja, ki mu je bilo treba odstraniti oko. Veterinarska tehnica, s katero sem delala je veliko dela prepustila kar meni. Najprej sem konju iz jugularne vene vzela kri, nato sem mu nad njo pod kožo aplicirala lokalni anestetik, kar je potrebno pred vstavitvijo kanile. Konja smo zatem kot pred vsako operacijo očistili in kmalu je pod narkozo ležal na kirurški mizi. Oblekla sem se v kirurško opravo in vetrinarki asistirala pri operaciji. Najbolj zanimivo je bilo, ko mi je veterinarka pustila, da potipam s prstom po očesni jamici, ter takrat ko je prerezala žile, ki peljejo do očesa in se je na tla vlil cel slap krvi, kot da smo v kakšni grozljivki. Operacija je stekla gladko in konj je zelo lepo okreval. Dan se je končal izjemno lepo, saj smo ob odhodu iz službe z Luajem in Hano videli krasno mavrico.
Slika
 PONEDELJEK, 17.10.2022 V ponedeljek sva s Tilnom spala do zadnje možne minute, ker sva lahko (popoldanska izmena). Ko sva se le prikazala na postaji pa so nama mimoidoči gasilci prijazno povedali, da najin tramvaj nekaj časa sploh ne pelje. Posledično sva prepešačila celo pot do glavne postaje v prepričanju, da bova zamudila. AMPAK kljub temu, da sva vsak dan pristala na drugem avtobusu in sva se ze večkrat izgubila sredi gozda, nisva zamudila. Prispela sva še 2 minuti prej. Zvečer pa sva, kot ponavadi, tekla, da sva ujela avtobus. - Živa
Slika
 NEDELJA, 16. 10. V nedeljo je končno prišlo naše potovanje v glavno mesto Estonije, Tallinn. Na križarki, s katero smo se peljali, smo našli prijeten 'kafič' in tam z različnimi prigrizki ostali celi dve uri in pol vožnje. Vmes smo šli še malo okoli in videli različne bare, trgovine, restavracijo in kazino avtomate. Po prihodu v Tallinn smo šli najprej malo po tržnici zraven pristanišča, nato pa smo se odpravili proti mestu. Ogledali smo si cerkve in občudovali lepe ulice, ki so nas zelo spominjale na Ljubljano. Hoja po mestu nas je zlakotnila, zato smo se odpravili proti restavraciji s palačinkami, ki pa nas niso pretirano navdušile. V Estoniji naj bi piščanci izgledali kot svinje. Ko smo se nasitili, smo si šli ogledat še preostali del mesta ter se malo razdelili, saj je vsak želel videti nekaj drugega. Hana in Hana sta si ogledali različne trgovinice, med njimi je bila tudi trgovina s kristali, kje sta bili skoraj prodani kot belo blago. Vsi skupaj smo se spet zbrali v pris
Slika
  SOBOTA, 15. 10. 2022 Po tednu zgodnjega vstajanja smo lahko končno malce dlje ležali v posteljah. Kar brez zajtrka smo odšli do pristanišča, kjer nas je čakala ladjica za Suomenlinno. Že po 20 minutah smo prispeli na otok, kjer je bila naša prva misija najti kavarno saj se brez kave dan ne more začeti. Polni energije smo začeli z ogledom čudovitega kamnitega obzidja in travnatih gričev, prav tako smo si ogledali najrazličnejše topove in podmornico Vesikko. Med potjo se nam je pridružila tudi otoška mačka, za katero smo prepričani, da je varuh otoka. Za malce bolj poučen zaključek pa smo obiskali še vojaški muzej, kjer smo lahko pomerili vojaška oblačila, sedli v model letala in videli najrazličnejša orožja druge svetovne vojne. Po vrnitvi na celino smo bili že pošteno lačni zato smo se odločili preizkusiti finski Hesburger (v katerega se zagotovo še vrnemo). Preostanek sobote smo malce lenarili, se pogovarjali, kartali in pozno zvečer zaspali. 
Slika
 PETEK, 14.10.2022 Cel petek sva preživela na operacijskem oddelku, kjer so med drugimi posegi tudi sredinemu mini beaglu odstranili tujek iz želodca. To je bil najbolj sočen poseg celega tedna. Ostali posegi so bili 2 sterilizaciji in odstranitev tumorja na mlečni žlezi. Po naporni izmeni pa smo v predoperacijski sobi totalno sterilno jedli rogljicke, saj je bil dan veterinarskih tehnikov. Pri malici nama je najina najljubša "šefica" naprintala celoten seznam stvari, ki si jih je vredno ogledati v Helsinkih. Na poti v hostel pa sva ujela se najboljsega prodajalca boba čaja v centru. Zatem pa sva tudi prvič poskusila Finsko hrano z njihove tržnice (ribe) za katero sva dobila celo popust (ker sva po njihovih besedah lepa). Zvečer pa smo šli še malo po mestu, ker enkrat za spremembo ne tako hladno.